Finančno opismenjevanje

Izkušnje in raziskave kažejo, da je v Sloveniji znanje upravljanja denarja na zelo nizki ravni.
Cilj projekta Finančno opismenjevanje, v katerem naše združenje sodeluje že od vsega začetka, je, da se to postopoma izboljša.
V javnosti obstaja mnenje, da smo Slovenci slabo finančno pismeni. Združenje za upravljanje investicijskih skladov je zato naročilo izdelavo razisk...
Podnebne spremembe in trajnostni razvoj sta v zadnjih letih vse bolj pomembni temi. Ozaveščenost ljudi vodi tudi v bolj premišljeno investiranje, v...
Vsak dan smo izpostavljeni različnim tveganjem, pa naj gre za vožnjo po cesti, hojo po zaledenelem pločniku, naložbo ali kaj drugega. Pri upravljan...
Preden začnete vlagati ali varčevati, si morate postaviti pomembno vprašanje. Kaj sploh je moj cilj, za kaj varčujem? To vprašanje je ključno, saj ...
Država potrebuje za svoje delovanje denar, zato moramo državljani in podjetja plačevati davke. V zameno pa lahko uporabljamo storitve javnega sekto...
Vsak začetek je lahko zahteven, če se nanj ne pripravimo. Zato je pametno, da se pred vlaganjem v vzajemni sklad pozanimamo o možnostih in postopku...
Inflacija je vsesplošna rast cen. Ne zadeva samo kriznih obdobij, ampak je del vsakdana. Cilj Evropske centralne banke je ohranjanje inflacije na 2...
V človeški naravi je, da pogosto mislimo, da bomo vse zmogli sami in da bomo naloge, ki smo si jih zadali, opravili z odliko. Pa vendar pri investi...
Vzajemni sklad združuje denarna sredstva velikega števila vlagateljev in jih zanje nalaga v različne vrednostne papirje. V pravilih upravljanja vza...

5 namigov za oplemenitenje prihrankov

Oglejte si naše pretekle webinarje

ABC izrazov

Določeno obdobje v življenju posameznika, ki lahko služi za izbor naložbene politike ter določitev profila vlagatelja.

več

Pravna oseba, ki je v Republiki Sloveniji pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov, v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.

več

Investicijski sklad, ki ne izpolnjuje pogojev za odprti investicijski sklad.

več

Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji, ki jih izda država. Praviloma so eno-, tri-, šest- in dvanajstmesečne. Ob izdaji vlagatelj vplača diskontirani znesek, ob zapadlosti pa dobi izplačan nominalni znesek zakladne menice.

več

Oseba, ki neprekinjeno nastopa na trgu finančnih instrumentov, pripravljena poslovati za svoj račun s kupovanjem in prodajanjem finančnih instrumentov v breme lastnega kapitala po cenah, ki jih določi sama.

več

Vrsta investicijskega sklada. Njegov namen je nalaganje sredstev vlagateljev v vrednostne papirje in druga likvidna finančna sredstva po načelu razpršitve tveganj. Njegovo premoženje je razdeljeno na enote premoženja. Enote premoženja so izplačljive na zahtevo vlagatelja po dnevni vrednosti. Upravlja ga družba za upravljanje izključno v korist imetnikov enot premoženja.

več

Premoženje, ki je ločeno od premoženja upravljavca pokojninskega sklada in ki je financirano s sredstvi, zbranimi z vplačili dodatnega zavarovanja in ustvarjeno z upravljanjem s temi sredstvi, in je namenjeno zagotavljanju dodatne pokojnine.

več

Listine, ki vsebujejo določene (premoženjske) pravice, ki jih bo izdajatelj vrednostnih papirjev izpolnil imetniku teh listin. V sodobnem času so večino listin zamenjali vpisi v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, kjer je zapisano kakšne pravice ima iz vrednostnega papirja oseba, ki je vpisana kot njen imetnik. Z digitalizacijo vrednostnih papirjev se je omogočilo lažje trgovanje z vrednostnimi papirji (npr. na borzi). Najpogostejše oblike vrednostnih papirjev so delnice (lastniški vrednostni papirji) in obveznice (dolžniški vrednostni papirji). Delnice poleg premoženjskih pravic v družbi (dividende) prinašajo tudi korporacijske pravice (glasovanje na skupščini delničarjev).

več

Vrednost, ki pove, koliko je posamezna enota premoženja vzajemnega sklada vredna. Vrednost enote premoženja je enaka čisti vrednosti vzajemnega sklada, deljena s številom enot premoženja vzajemnega sklada v obtoku.

več

Tudi nihajnost, ki predstavlja spremembo gibanja vrednosti finančnega instrumenta, valute, blaga okoli dolgoročne povprečne vrednosti v določenem obdobju. Mera volatilnosti je standardni odklon.

več

Kupec finančnih instrumentov ali drugih oblik premoženja ali oseba, na katero je naslovljena ponudba za nakup vrednostnih papirjev.

več

Tveganje nastanka izgube zaradi spremembe tečaja valut.

več

Sodelovanje več fizičnih/pravnih oseb pri pridobivanju vrednostnih papirjev družbe, ki se prevzema, s ciljem pridobiti kontrolo nad družbo. Z vidika prevzemne zakonodaje se osebe, ki delujejo usklajeno, obravnava kot eno osebo. Njihovi deleži delnic z glasovalno pravico v ciljni družbi se seštevajo.

več

Delovanje oseb, ki jim je zaupano nadziranje, obvladovanje in usmerjanje organizacije. Pristojni za upravljanje so praviloma dogovorni za zagotavljanje, da organizacija uresničuje svoje namene, za računovodsko poročanje in za poročanje zainteresiranim strankam.

več

Posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v pravni osebi, na podlagi katerih imetnik pridobi najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v kapitalu te pravne osebe, ali delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 20-odstotkov, vendar je bil pridobljen zato, da imetniku na podlagi vzpostavitve trajne povezave s to pravno osebo omogoči vpliv na njeno upravljanje.

več

Odprt investicijski sklad, katerega edini namen je nalaganje sredstev v finančne instrumente in druge likvidne finančne naložbe po načelih razpršitve tveganj in ki je bil ustanovljen in upravljan v skladu z določbami zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje oziroma predpisi držav članic. V Republiki Sloveniji se lahko UCITS sklad oblikuje kot vzajemni sklad ali krovni sklad.

več

Direktiva Evropskega parlamenta, ki ureja posamezne vidike poslovanja investicijskih skladov in družb za upravljanje.

več

je metodologija vrednotenja vrednostnih papirjev na podlagi njihove dejanske, notranje vrednosti (poštene vrednosti), uporablja analizo finančnih vidikov poslovanja, kot so računovodski izkazi in finančni kazalniki ter drugih dejavnikov, kot so gospodarski in drugi, ki vplivajo na podjetje, da bi analizirala pošteno tržno vrednost njegove delnice / vrednostnega papirja.

več

Je metodologija vrednotenja vrednostnih papirjev na podlagi preteklih podatkov, upošteva analizo poštene vrednosti VP s preučevanjem in analizo preteklih trendov in sprememb cen ter preučevanjem zgodovinskih informacij o poslovanju.

več

Tveganje nastanka izgub zaradi spremembe cene blaga, na katerega se nanaša izvedeni finančni instrument.

več

Tveganje nastanka izgube zaradi zakonskih sankcij in ukrepov nadzornih in/ali inšpekcijskih organov, ki jih lahko (investicijsko) podjetje utrpi iz naslova namernega ali nenamernega neskladja z veljavno zakonodajo, standardi, kodeksi in notranjimi akti.

več

Tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke v poslu.

več

Možnost nastanka nekega nepričakovanega in neugodnega dogodka.

več

Tveganje nastanka izgube iz naslova spremembe vrednosti finančnih instrumentov, valut, izpostavljenosti, vrednosti poravnave oziroma blaga. Pogosto tržno tveganje skupaj predstavljajo naslednja tveganja: pozicijsko (splošno in posebno), tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke, tveganje preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti na podlagi trgovanja, valutno tveganje in tveganje spremembe cen blaga.

več

Fizična oseba, ki ima dovoljenje ATVP za trženje enot investicijskih skladov in ki v imenu in za račun družbe za upravljanje ali za račun osebe, ki jo pooblasti družba za upravljanje, izvaja trženje enot investicijskih skladov.

več

Ravnanje na trgu (sklenitev posla, izdaja naročila za trgovanje), ki ustvarja napačno ali zavajajočo predstavo glede ponudbe, povpraševanja ali cene finančnega instrumenta oziroma zagotavlja umetno oblikovanje cen finančnih instrumentov. Tržno manipulacijo predstavlja tudi sklepanje navideznih poslov in razširjanje napačnih ali zavajajočih informacij glede finančnih instrumentov.

več

Tržna vrednost delnic enega ali več podjetij, uvrščenih na organizirani trg. Izračuna se tako, da se trenutna tržna vrednost delnice pomnoži s številom vseh izdanih delnic tega podjetja.

več

Obsega vse storitve in posle, ki so kakorkoli povezani z distribucijo enot investicijskega sklada od družbe za upravljanje do vlagatelja. Trženje vključuje tudi aktivnosti povezane z oglaševanjem, obveščanjem in prodajo enot investicijskih skladov. Za oglaševanje investicijskih skladov se štejejo vsa tržna sporočila, ki so z uporabo tiskanih in elektronskih medijev naslovljena na vlagatelje v investicijske sklade, katerih namen je prispevati k pridobivanju novih vplačil enot investicijskih skladov.

več

Račun, ki ga odpremo pri banki, borznoposredniški družbi ali drugem investicijskem podjetju, za potrebe trgovanja s finančnimi instrumenti.

več

Regulirani trg ali večstranski sistem trgovanja.

več

Država, ki ni država članica EU.

več

Povprečna dolžina časa odmaknjenosti plačil (obresti in glavnice) od sedanjega trenutka ter predstavlja tehtani povprečni čas do dospetja obveznice, pri čemer za uteži vzamemo relativne srednje vrednosti denarnih tokov npr. obveznice.

več

Zavezujoč dogovor med dvema strankama o prodaji oz. nakupu instrumenta (določene vrste blaga, npr. devize, nafta, žito), po določeni ceni in na določen dan v prihodnosti.

več

Razmerje med vrednostjo kupona in trenutno ceno (npr. obveznice).

več

Dokument, izdelan s strani upravljalca organiziranega trga (borze) in ki ga le ta dnevno objavlja ter ki prikazuje dosežene tečaje in promet finančnih instrumentov, ki kotirajo na tem organiziranem trgu.

več

Tržna vrednost finančnega instrumenta, valute ali blaga, s katerim se lahko trguje na organiziranem trgu ali izven njega. Tečaj lastniških finančnih instrumentov (npr. delnic) je navadno izražen v absolutnih vrednostih, medtem ko so na primer dolžniški finančni instrumenti (kot je na primer obveznica) pogosto izraženi v odstotkih od nominalne vrednosti.

več

Ravnanje, ki je usmerjeno v pridobitev dobička na podlagi pričakovanih cenovnih razlik, posebej pri finančnih instrumentih, devizah, nepremičninah, blagu ipd. Pri padajočih borznih tečajih kupuje špekulant vrednostne papirje v prepričanju, da bo tečaj v prihodnje narasel, in nasprotno.

več

Vodi in upravlja račun vzajemnega ter izvaja vse transakcije z denarjem in vrednostnimi papirji v skladu. Tako upravljavci zgolj upravljajo s sredstvi, neposrednega dostopa do njih pa nimajo. S tem je zagotovljena večja varnost vlagateljevih sredstev.

več

Skrajšana oznaka za Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunications in ki predstavlja informacijski sistem za prenos sporočil med članicami tega sistema, ki ga navadno predstavljajo banke, investicijska podjetja ter druge finančne institucije.

več

Izvedeni finančni instrument, kjer se dve stranki dogovorita, da zamenjata en denarni tok za drugega (vrednostni papir, valuto, obrestno mero) za določeno časovno obdobje.

več

Vrsta transakcije, ki se izvede v dveh delovnih dneh od sklenitve posla (takojšnja, promptna poravnava), navadno po tržni ceni ob sklenitvi posla.

več

Tveganje spremembe cene finančnega instrumenta pri dolžniškem finančnem instrumentu zaradi spremembe ravni obrestnih mer oziroma pri lastniškem finančnem instrumentu cenovnih gibanj na kapitalskem trgu, ki niso povezana s posebnimi lastnostmi posameznih finančnih instrumentov.

več

Razdelitev delnice in predstavlja metodo, ki jo uporabljajo delniške družbe, katerih delnice kotirajo na organiziranih trgih, za zniževanje cene delnic in zviševanja likvidnosti le teh.

več

Investicijski sklad, katerega naložbeni cilj je, neodvisno od razmer na finančnih trgih, dosegati donosnost v višini pribitka nad vodilom, izraženim z referenčno medbančno obrestno mero, in katerega naložbena politika omogoča hitro in fleksibilno prilagajanje naložb sklada razmeram na trgu in vključuje uporabo izvedenih finančnih instrumentov in po potrebi tehnik upravljanja sredstev.

več

Investicijski sklad, ki ima sredstva naložena pretežno v instrumentih denarnega trga, denarnih depozitih in enotah ciljnega sklada denarnega trga.

več

Prehodni račun pri KDD, ki ga ne vodi noben registrski član. Gre za prehodni račun, dokler imetnik vrednostnih papirjev ne izbere registrskega člana, ki bo vodil njegov račun ter vrednostnih papirjev ne prenese na tak račun.

več

Oseba, ki je udeležena pri vodenju računov vrednostih papirjev pri KDD.

več

Ali diverzifikacija je Razdelitev sredstev v različne oblike naložb (finančni instrumenti, valute, blago, plemenite kovine, nepremičnine, premičnine) z namenom zmanjševanja izpostavljenosti tveganjem.

več

Je znesek, ki ga dobi družba za upravljanje od vlagateljev je za opravljanje storitev upravljanja vzajemnega sklada. Višina je  določena v pravilih upravljanja vzajemnega sklada in mora biti izražena v odstotku od povprečne letne čiste vrednosti sredstev vzajemnega sklada. Provizija za izplačuje iz sredstev vzajemnega sklada.

več

je opredelitev stopnje tolerance do finančnega tveganja, ki jo je vlagatelj pripravljen prevzeti, pri čemer finančno tveganje razume kot sposobnost prevzema izgub. Določi se z oceno subjektivnih elementov vlagateljevega značaja in pa v katerem življenjskem ciklu se vlagatelj nahaja.

več

Bodite obveščeni in prejemajte naša obvestila

S prijavo se strinjam s politiko varovanja podatkov in podajam soglasje, da ZDU GIZ do preklica hrani in obdeluje moje osebne podatke za obveščanje o aktualnih izobraževalnih programih, konferencah in dogodkih po elektronski pošti. Soglasje je možno preklicati s sporočilom na elektronski naslov zdugiz@zdu-giz.si.

Naši člani

Hvala za vašo prijavo

prijavi se

Imate težave? Pišite na: zdugiz@zdu-giz.si

-

Kontaktirajte nas

Imate težave? Pišite na: zdugiz@zdu-giz.si