Inflacija je vsesplošna rast cen. Ne zadeva samo kriznih obdobij, ampak je del vsakdana. Cilj Evropske centralne banke je ohranjanje inflacije na 2 %. Težava se pojavi, ko inflacija zaradi gospodarskih ali političnih dejavnikov močno naraste. Takrat ljudem začne kopneti kupna moč.
To pomeni, da denar, ki ga imate v banki, s časom izgublja vrednost. V gospodarstvu se cene izdelkov in storitev spreminjajo. Nekatere se zvišajo, druge pa znižajo. Do inflacije pride, kadar se zvišajo cene vseh izdelkov in storitev, ne le posameznih artiklov. To pomeni, da lahko danes za 1 EUR kupite manj kot včeraj. Z drugimi besedami, inflacija zmanjšuje vrednost valute skozi čas.
Kaj sploh povzroči inflacijo? V osnovi je razlog za inflacijo povečano povpraševanje, ki presega ponudbo na trgu, zaradi česar je v obtoku preveč denarja, ki se uporablja za nakup premajhne količine dobrin. Zahrbtna lastnost inflacije je, da napaja samo sebe. Čim višje postajajo cene, tem bolj se potrošniki bojijo za prihodnost in že zdaj opravijo večje nakupe. Hkrati zaradi razmer na trgu od delodajalca pričakujejo višje plače, kar delodajalca prisili v zvišanje cen njegovih storitev ali blaga. To vodi v spiralo inflacije, ki lahko traja dlje časa.
Računanje inflacije
Inflacija se računa na podlagi košarice izdelkov in storitev, ki jih potrošniki koristimo in kupujemo. Seveda se izdelki in storitve razlikujejo glede na pogostost rabe v vsakdanjem življenju, kar upoštevajo institucije pri izračunih.
Pri tem se upoštevajo vsi izdelki in storitve, ki jih trošijo gospodinjstva, kot so:
- vsakodnevne dobrine (hrana, časopisi in bencin),
- trajne dobrine (obleke, osebni računalniki in pralni stroji),
- storitve (frizer, zavarovanje in najem stanovanja).
V državah evrskega območja se rast cen življenjskih potrebščin meri s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HIPC). Z njim je mogoče podatke za eno državo primerjati s podatki za druge države.
Primer kava: kava (čaj in kakav) ima utež v višini 0,4 %. Zato sprememba v ceni kave ne bo imela velikega vpliva na skupni indeks HICP.
Primer bencin: bencin (in druga goriva) ima utež v višini 4,6 %, kar pomeni, da bo imela enaka odstotna sprememba cene kot pri kavi približno za desetkrat večji vpliv na indeks HICP.
V Sloveniji inflacijo spremlja in meri Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Na statističnem uradu vsak mesec merijo rast cen s postopkom, ki vodi od posamezne cene do mesečne inflacije, izračunane na desetinko natančno. V posodobljeno košarico življenjskih potrebščin je zdaj mesečno vključenih 800 različnih izdelkov in storitev, statistiki pa z novo metodologijo spremljajo kar 80 tisoč različnih cen.
Kako se spopasti z inflacijo
Centralne banke se z inflacijo spopadajo z višanjem obrestne mere. To pomeni, da se bodo fizične osebe in podjetja dražje zadolževali, to pa bo vodilo v manj investicij, nakupov in povpraševanja na sploh.
Tudi sami se lahko borite proti inflaciji. Odgovor nanjo je investiranje. Denar, ki ga varčujete v banki ali v gotovini, izgublja vrednost v višini stopnje inflacije. Če pa denar investirate, se bo plemenitil.Donosnost, ki jo ponuja investiranje, v številnih primerih presega stopnjo inflacije in tako na dolgi rok ohranja ali celo poveča vašo kupno moč. Bistveno je, da investirate v naložbene razrede, ki na dolgi rok nudijo stopnjo donosa, ki je višja kot inflacija; s tem ohranite realno vrednost svojega premoženja.
