Vzajemni sklad združuje denarna sredstva velikega števila vlagateljev in jih zanje nalaga v različne vrednostne papirje. V pravilih upravljanja vzajemnega sklada je opredeljena naložbena politika sklada, ki določa, kateri vrednostni papirji in v kolikšnih deležih lahko sestavljajo portfelj sklada. Na podlagi tega se vlagatelj odloči, v kateri sklad bo vložil svoje premoženje.
Vzajemni sklad upravlja družba za upravljanje (DZU). Ta v skladu z naložbeno politiko posameznega sklada aktivno izbira ustrezne naložbe, za katere ocenjuje, da imajo potencial za rast in hkrati ne predstavljajo prevelikega tveganja za vlagatelje.
Vzajemni sklad je razdeljen na krovni sklad in podsklade. Krovni sklad je torej en in ga sestavljajo različni podskladi. V posameznem podskladu je zbrano premoženje vlagateljev, ki so se zanj odločili. Podsklade krovnega sklada upravlja družba za upravljanje po načelu razpršitve tveganj.
Sredstva v vzajemni sklad vlagate tako, da kupujete enote premoženja sklada. Vrednost enote premoženja (VEP) se dnevno spreminja.Tako ima vsak vlagatelj kupljeno določeno število enot podsklada. Vsaka enota pa ima tudi svojo vrednost. Na primer: če ima vlagatelj 100 enot določenega podsklada in je vrednost enote tega podsklada 5 EUR, znaša vrednost njegove naložbe 500 EUR.
Podskladi se razlikujejo glede na vrste naložb, ki prevladuje v posameznem podskladu.
- Delniški – večji del podsklada sestavljajo delnice domačih ali tujih podjetij. Na dolgi rok prinašajo višje donose kot ostali podskladi, a hkrati pomenijo tudi nekoliko višje tveganje.
- Obvezniški – pomenijo manj donosno naložbo in hkrati tudi manjše tveganje. Predvsem pa so dobro dopolnilo delniškim podskladom, saj so obveznice najbolj donosne v času padanja vrednosti delnic.
- Uravnoteženi – sredstva nalagajo tako v delnice kot v obveznice in zato sodijo med delniške in obvezniške sklade. Še posebej primerni so za vlagatelje, ki bi radi razporedili polovico sredstev med delnice in obveznice.
- Mešani – so prav tako sestavljeni iz obveznic in delnic, vendar so veliko bolj dinamični in bolj tvegani kot uravnoteženi podskladi.
Podskladi so tudi panožno (farmacija, surovine, tehnologija …) ali geografsko usmerjeni (Latinska Amerika, Severna Amerika, Evropa, Azija …).
Za razliko od bančnih depozitov, ki so med Slovenci zelo priljubljeni, sredstva v vzajemnih skladih niso časovno vezana in jih sklad izplača vlagatelju kadarkoli.
Pred začetkom vlaganja se je treba zavedati, da vzajemni skladi ne zagotavljajo zajamčene donosnosti, kot jo ponujajo banke. Z razpršenostjo naložb v vzajemnih skladih pa lahko zmanjšate tveganje za izgube in si zagotovite višje donose kot v banki.
Za vlaganje v vzajemne sklade morate plačati vstopne in izstopne stroške ter upraviteljsko provizijo. Točne podatke o obračunanih stroških in proviziji za upravljanje preverite pri posameznem vzajemnem skladu, saj je višina različna glede na tip sklada, upravitelja in tudi glede na trajanje varčevanja.
