(Ljubljana, 20. 4. 2021) Združenje družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU), ki združuje
slovenske družbe za upravljanje (DZU), je v tednu, ko ga zaznamuje svetovni dan vzajemnih
skladov, predstavilo trende na področju vzajemnih skladov. Slovenske DZU v 82 vzajemnih
skladih skupaj upravljajo 3,6 milijarde EUR, 4 DZU opravljajo še storitve gospodarjenja s
finančnimi instrumenti, ena pa upravlja tudi 2 alternativna sklada. Slovenske DZU tako skupaj
upravljajo skoraj 5 milijard EUR.
Benjamin Jošar, predsednik ZDU je povedal: »Prvi vzajemni sklad je bil ustanovljen leta 1774 na
ozemlju današnje Nizozemske. Sklad je investiral v obveznice različnih vlad, bank in posojil v Zahodni
Indiji.
Vzajemni skladi doma in v svetu predstavljajo stabilno in regulirano obliko dolgoročnega nalaganja
sredstev. So primerna naložbena oblika za vse vrste vlagateljev, od najmanjših fizičnih do največjih
institucionalnih. V svoji skoraj 250 letni zgodovini so postali gonilna sila trga kapitala in neobhoden
del portfelja prihrankov vsakega vlagatelja.
Leto 2020 je bilo, kljub pandemiji Covid-19, v svetovnem, evropskem in slovenskem merilu za
vzajemne sklade uspešno, tako z vidika rasti sredstev v upravljanju kot z vidika vplačil. Zaupanje
vlagateljev se je, po kratkem obdobju negotovosti v mesecu marcu hitro povrnilo in skupaj s fiskalnimi
ter monetarnimi ukrepi držav pripomoglo k temu, da finančni trgi v času pandemije niso postali faktor
nestabilnosti, ampak so nam sporočali, da nas čaka gospodarsko okrevanje in rast.«
Karmen Rejc, direktorica ZDU je še dodala: »Slovenci čedalje bolj zaupajo vzajemnim skladom.
Število DZU se je v zadnjih letih sicer skrčilo, vendar pa tako premoženje v vzajemnih skladih kot
število vlagateljev narašča. Slovenska gospodinjstva so imela konec preteklega leta v vzajemnih
skladih 2,6 milijarde EUR. Kljub pozitivnim trendom pa je prostora za rast še veliko, saj je pretežni del
finančnega premoženja prebivalstva še vedno v gotovini in depozitih, ki ne prinašajo donosov, vse
več slovenskih bank pa napoveduje ležarine za višje vloge na bankah. V zadnjih mesecih je zaznati
porast pri neto vplačilih v vzajemne sklade. Opažamo tudi čedalje boljšo finančno izobraženost
vlagateljev, ki se odločajo za naložbe v vzajemne sklade. Slednjemu pritrjuje tudi dejstvo, da ni bilo
večjih izplačil iz vzajemnih skladov v mesecih, ko smo se soočili s pandemijo Covid-19 in so tečaji
zanihali navzdol.«
Blaž Bračič, član upravnega odbora ZDU, je poudaril: »Eden glavnih ciljev Unije kapitalskih trgov je
spodbujanje prebivalstva k večjemu vlaganju na kapitalske trge oz. k prehodu iz bančnih depozitov
k instrumentom kapitalskega trga. Selitev finančnega premoženja k vzajemnim skladom, ki ponujajo
zelo enostaven dostop do naložb v delnice in obveznice na svetovnih kapitalskih trgih, bi
gospodinjstvom povečala dolgoročne donose in posledično akumulirano premoženje. Preveč
konzervativno varčevanje se namreč odraža v oportunitetni izgubi premoženja, še zlasti je usodno
pri pokojninskem varčevanju, kjer obstaja tveganje, da si posameznik ob upokojitvi ne bo mogel
zagotoviti primernega življenjskega standarda. Posameznika je potrebno dovolj zgodaj motivirati za
dolgoročno varčevanje. V tem primeru so vplačila za enak končni učinek manjša; oportunitetna izguba
potrošnje pa je manjša (posameznik lažje »pogreša« znesek, namenjen varčevanju); investicijska
politika, ki si jo lahko privošči, pa nekoliko bolj agresivna. Rezultati simulacij kažejo, da je za
zagotovitev primerne dopolnitve pričakovane pokojnine iz prvega stebra potrebno nameniti med 7- 8
% razpoložljivega dohodka, ga naložiti po principih naložbene politike življenjskega cikla in pričeti s
tovrstnim dolgoročnim varčevanjem najpozneje do 35. leta starosti.
Razlika med enako privarčevanim zneskom, naloženim v depozit, in privarčevanimi zneski,
naloženimi v vzajemnem skladu ob upoštevanju politike življenjskega cikla, je lahko tudi do več kot
trikratna.«
